Cross RX - Sobno kolo KETTLER - Brezplačna navodila za uporabo

NAVODILA ZA UPORABO Cross RX KETTLER

Nizke napeti vyvolane kontrakci srdc je smianno ručnimi snimaci a vyhodnocovano elektronikou.

Utičnica za ušni clip

Priklujci (otraga)

Uticnica (4-polna) za osjetnike pulsa ruke (ne kod Racer i Crossbike)

Uticnica (2-polna) za prihvatnik brzine

2 baterij: Mignon1,5 Volt, LR6, AA

Slika 7: Zadavanje potrošné energije: npr. z.B. 270 kilojoule

Sika 8:Zadavanje distance:npr.10 km

Pravilni puls na Ireningu

Puls na treningu ovisan je od starosne dobi i cilja treninga. Za svaku sta-rosnu dob i i cilj treninga postoji "pravilno" takozvano aerobno podruche treninga, koje je obiljezezo gornjom i donjom granicom pulsa (+/- 10 at-kucaja). Puls na treningu uvijek bi trebao biti unutar aerobne zone. Ne smije se prekoracit maksimalna frekvencija pulsa (220 minus zivotna dob). Zdrave osobe orijentiraju se prema sljedecem dijagramu (usp. takoder 4.2).

Mogucnosti zadavanja pulsa

ShemaPokazuje tijek pri zadavanju pulsa

Pojedinačno:

Zadavanje: puls na treningu

Slika 21: Nema fungcije pulsa pri odmor (E)

Napomena:

Ako se nePokazuje vrijednost pulsa,ne provodi se funkcija pulsa pri od- moru.

9.0 Opée

Obracun brzine

Kod kucnog trenera, Racer, Crossbike: 60 okretaja pedala daju brzinu od 21,3km / h Kod crosstrenera: 60 okretaja pedala daju brzinu od 9,5km / h

Obračun kilojoule

Trenutno obmoje v velikem prikazu

dKM

Skupno kilometrov

e Povprecje

Frekvenca utripov + utrip

FLO

Vrednost utripa pod nastavljeno vrednostjo

g HI

Prekoracitev zgornje vrednosti utripa

h Srce

Utripa v taktu utripanja sca

i Odstotek % od(Maximalno dolocenega utripa

Ocena

Zvočni nadzor maksimalnega utripa

MAX

Prekoracitev maksimalnega utripa

Tipke:

Tipka minus

zmanisanje vrednosti (obmoce prikaza

nazaj)

Tipka za nastavitev

funkcijska tipka [doloceanje,menjava,pona

stavitev (reset) prikazo]

Tipka plus

povecanje vrednosti (obmocej prikaza na

Tipka Recovery

funkcijska tipka [ugotavljane fitnes ocene]

Priklucki (spredaj)

prikljucek

za uesno sponko

Priklučki (zadaj)

prikljucek (4-polni)

za senzorje utripa na roki (ni ga pri modelih

Racer in Crossbike)

prikljucek (2-polni)

za ugotavljanje hitrostipredal za baterije 2

bateriji: Mignon1,5 Volt, LR6, AA

1.0 Prikaz na zaslunu pred vadbo

1. Temperatura prostora Sika 1 [pred vadbo in po njei]
2. Popoln prikaz Slika 2 [po stopanju na pedala ali po pritisku

na tipko, 1 sek.]

1. Skupno kilometrov Slika 3 [trajanje prikaza: 10 sekund ali tipka]
2. Prikaz začetka
   Slika 4

Sika 1 Temperatura prostora
Sika 2 Poln prikaz

Slika 3 Skupno kilometrov Slika 4 Prikaz zaetka

2.0 Merjenje utripa

Ta prikaz omogocá dve, oz. tri merjenja utripa:

1. s senzorji utripa na roki (ni ga pri modelih Racer in Crossbike)
2. z uesno sponko
3. s prsnim pasom (v specializirani trgovini na voljo kot pribor)

Merjenje utripa s senzorji utripa na rokah

Okoli rok so oviti senzorji za utrip na rokah

Merjenje srncega utripa z uesno sponko

Nastavlien imate začetni prikaz (sika 4).

Simbol srca (h) utripa v taktu va-sega utripa

Po nekaj sekundah bo utrip srca prikazan kot vrednost (6).

3.0 Vadba brez dolocanja podatkov za vadbo

Zacnite z vadbo, Vse vrednosti se odstevojo.

4.0 Vadba z dolocitvijo podatkov za vadbo

Nastavitev casa (1), kilojoulov (2), razdalje (3) in utripa (6).

Nastavljen imate začeti prikaz (sika 4). Če pritisnite tipko Set (nastavitev), preskocite v nacin za dolocanje vrednosti in s tipkama + ali -, nastavite Želeno vrednost.

Ce dalj casa pritisnete na tipki + / - se vrednosti, ki jih dolocate, spreminjajo hitreje naprej ali nazaj.

Ce pritisneite tipki + / - socasno, preskoci vrednost nazaj na "OFF".

S tipko Set (nastavitev) pridete do naslednje nastavitve vrednosti.

Po dolocitvi utripa, zapustite nacin dolocanja s tipko Set in pokaze se pri- kaz z morebitnimi vnosi (sliki 16/17).

Ce drzite tipko Set pritisnjeno dalj casa, preskoci prikaz v poln prikaz (funkcija ponastavitve) (slika 2).

Opomba

Ce v 4 minutah ne dolocite nobeno vrednost, preskovi prikaz na tempera-turo prostora (slika 1).

Slika 5 Slika 6

Slika 7 Slika 8

Slika 5: dolocanje czasa se začne z «OFF«.

Slika 6:Dolocanje casa:npr.18 minut

Sika 7: Dolocanje porabe energije: npr. 270 kilojoulov

Sika 8:Doloanje razdalje:npr.10 km

Pravilen vadbeni utrip

Vadbeni utrip je odvisen od starosti in cilja vadbe. Za vsako starost in cilj vadbe obstaja «pravilno», takimenovano aerobno obmocje vadbe, ki je oznaceno zgornjo in spodnjno moyen utripa (+/- utripov). Vadbeni utrip na bo vedno znotraj aerobnegabomocja. Maksimalne frekvence utripa (220 manj starosti) ni dovoljeno prekoracitii. Zdrave osebe se lahko zgledujejo po naslednjem diagramu (prim. tudi 4.2).

Moznosti dolocitve utripa

Shema kaze potek dolocanja utripa

Podrobnosti:

Dolocitev: vadbeni utrip

Vnos starosti je namenjen izračuni maksimalnegu utripa.

Sika 9

Ni vnosa OFF. Vklop alarmnegata: socaso pritsnite tipki + / -

Slika 10

S tipkama +/- izberite 2 obmojci. Vnos starosti je namenjen izračuni teh območju utripa. To je vidno v prikazu v % (5).

1. Zgorevanje maschob [Fa 65%] (sika 12)

Formula: (220 - starost) \times 0.65.

2. Obmoje fitnesa [Fi 75%] (slika 13)

Formula: (220 - \text {starost}) \times 0,75.

Slika 12

Obmocje utripa: zgorevanje mascob Sika 13

območje utripa: fitnes s 75 %

Funkcija

Z vnosom senzorjev utripa in prevzemom maksimalnegae utripa se aktivira nadzor obmojca utripa. Ce je dolocen vadbeni utrip nizji za 11 utripov, se pokaze napis LO , pri prekoraciti va 11 utripov pa H!. Nadzor LO je aktiven, ko je pri stopanju na pedala prvic dosezen dolocen vadbeni utrip. Ce stevilo vrtlajev pade pod 20, postane fungcija LO ponovno aktiva z dosegom dolocenega vadbenega utripa. Nadzor H! jeVEDNO aktiven.

Ce je maksimalen utrip prekoračen za 1 utrip, začne utripati «H« in poškaže se «MAX«. Ce je aktiven «zvočni alarm«, se slisi «se alarmni ton. Vrednost, ki je prikazana s simbolom %, je primerjava med trenutno vrednostjʊ utripa in vrednostjʊ maksimalnega utripa.

4.3 Nadzor vredosti utripa (odvisen od starosti)

Ta vnos je mozen s tipkama +/- v območju od 40 - 188.

Slika 14 Slika 15

Ni vnosa OFFVnos vrednost utripa npr.150 s sim

boloma HO LO

Funkcija

Prikaza "HI", "LO", delujeta takot, kot je opisanov 4.2.

Prikaz utripa v odstotkih ter zvočna funkcija alarma nista na voljo.

4.4 Zaklujec vkosa dolocitev

Ce po zadnji dolocitvi pritsinite tipko Set, se pokazejo vrednosti, ki ste jih dolocili (razen vnosa utripa) (sika 16).

Ko aktivirate območje utripa, bo spodaj (5) prikazana primerjava med tre-nutno vrednostjo utripa in maksimalno vrednostjo utripa ali, ce manjka si-gnal utripa, "-" (slika 17).

Sika 16 Sika 17
Vnos območja utripa (prim. sliki 12/13)

Funkcija

Stopite na pedale. Vse dolocene vrednosti stejejo nazaj, nekaj sekund utripajo na nicli in nato stejejo od dolocene vrednosti naprej navzgor. Dodatno se vklopijo katki signalni toni.

Ce va's utrip narase prek navedene meje utripa ali prekoraci maksimalni utrip, se najprej pokaze simbol HI in nato se MAX.

5.0 Prikaz med vadbo

Ko začnete z vadbo, se začne samodejno menjavá prikazov SCAN (simbol b v prikazu) v 5-sekundnih takth. S tipko Set ga lahko izklopite. S tipkama +/- lahko preskakujete po eno območije prikaza napreji ali nazaj.

6.0 Prikaz pred, med prekinitvijo in ob koncu vadbe

Ce stopate na pedala pod 20 obratov/min, zazna elektronika prekinitev vadbe. Ustavi se samodejna menjava prikazov. Izgine simbol SCAN. Pod KM/H (3), RPM (4) in Utipr (5) bo s simbolom za povprecje (e) prikazana povprecnna vrednost.

Ce v 4 minutah ne nadalijete z vadbo, se bo prikaz preklopil na temperaturoprostora (sika 1).Pri tem se razdalja doda k skupnim kilometrom. Ostale vrednosti ne bodo shranjene.

Opomba

Hitrost (3) in razdalja (3) se izmenjujeta v 5-sekundnem taktu.

S tipkama + / - lahko preskakujete po eno obmoce prikaza naprej ali nazaj.

S tipko Set pridete ponovno v nacin za vnaisanje. Pri tem bodo izbrisani vsi predhodni podatki vadbe. Ostanejo vrednosti, ki ste jih dolocili.

7.0 Prikaz ob nadaljevanju vadbe

Ko ponovno nadalujete z vadbo. Vrednosti nadalujejo s stejem.

8.0 Merjenje utripa med rekreacijskim odmorom

Vadbeni računalnik je opremljen s funkcijo rekreactijskega utripa.

Ta omogoc, da ob koncu vadbe merite rekreacijski utrip.

Ob koncu vadbe pritisnite tipko Recovery. Trenutna vrednost utripa bo prevzeta pod Cas (1) (sika 18). Računalnik odstva 59 sekund in meri vas utrip (sika 18). Nato se trenutna vrednost utripa prevzame pod Kilojoule (2) in pod KM/H (3) se navezte razlka vrednosti utripa med odstevanjem in pokaže fitnes ocena (F) (sika 19). Izracun je razlozen pod 9.0 Razno. Ce se prekine merjenje utripa, bo namesto vrednosti prikazan (P).

Cepritisnete tipko Recovery, se ponovno pokaze trenutni zaslon za vadbo. Trenutni utrip jeVEDNO prikazan pod Pulse/Utrip (6).

Sika 18 Sika 19

Slika 20 Slika 21

Slika 18: merjenje rekreacijskega utripa z odstevanjem casa (0:59 - 0:00)

Sika 19: prikaz fitnes ocene

SLO

Sika 20: ni zaznavanja utripa (E) pri merjenju rekreacijskega utripa Sika 21: ni funkcije rekreacijskega utripa (E)

Opomba:

Ce ni prikazana vrednost utripa, se funkcija rekreacijskega utripa ne izvede.

9.0 Sploso

Izracunhitrosti

Pri sobnem kolesu, Racer, Crossbike: 60 vrtljaje pedala je hitrost 21,3 km/h.

Pri ergometrih: 60 vrtljaje pedala je hitrost 9,5km / h

Izracun kilojoulov

Izracun temelji na srednji stopnji obretenite in se spremeni le z odstopanji frekvence stopanja na pedale.

S sportno-medicinskega vidika pride pri kolesarjenju do naslednje porabe energije: 1 ura kolesarjenja pri 24km / h porabi 1680~kJ - 1 kilometru porabite 70 kilojoulov.

Pri vadbi z ergometrom porabite naslednjo energijo: 1 ura na ergometru pri 9,5km / h porabi 3344kJ - 1 kilometru porabite 352 kilojoulov.

Izracun fitness ocene

Racunalnik izračuna in oceni razlok med obremenitvenim utripom in rekreacijskim utripom in iz tega izračuna »fitness oceno« po naslednji formuli:

$$ O c e n o (F) = 6 - \left(\frac {1 0 \times (P 1 - P 2)}{P 1}\right) ^ {2} $$

P1 = utrip pod obrenenitvijo P2 = utrip med počitkom

Ocena 1 = zelo dobro Ocena 6 = nezadostno

Primerjava utripa med obretenitvjo/positkom je preprosta in hitra moznost kontrole telesnegafitnessa.Ocena fitnesa je orientacijska vrednost za zmoznost okrevanja po telesnih obretenitvah. Preden boste pritsnili na tipko za rekreacijski utrip in ugotovili vafo fitnes oceno, morate dalj casa, najmanj 10 minut, vaditi v vasem obmocju obretenite. Pri redni vadbi srce-krvni obtok boste ugotovili, da se vaSA «fitnes ocena « izboljsuje.

Izracun povprenc vrednosti

Za izracun povprecne vrednosti hitrosti, vrtljajev pedala in utripa, se upostevajo vsi vadbeni intervali, dokler ni bila izvrsena funkcija «Reset« ali se ne pokaže prikaz «Temperatura«.

Napolki za merjenje srčega utripa

Izračun srčega utripa se začne, ko srce v prikazu utripa v taktu vašega srčega utripa.

Z utripom na roki (ni ga pri modelih Racer in Crossbike)

Po pritisku tipke Recovery hitro objemite senzorje za merjenje utripa na roki, sicer bo merjenje utripa prekinjeno.

Prepreci meilne impulze.

Napetost, ki jo ustvari srcs krchenjem, se izmeri z rocnim senzorjem in ovednoti s pomocko elektronike.

• Kontaktne povrsine objemite vedno z obema rokama.
• Preprecite sunkovito objemanje
• Roke držite mirno in preprecite krčenje ali drgnjenje na kontaktnih povrsinah.

Z uesnosponko

Senzor utripa deluje z infrardeco svetlobo in meri spremembe prepustnosti svetlobe vase koze, ki jo povzroca vas utrip. Preden boste senzor utripa pri-peli na mecico uesaa, jo mocono zdrgnite 10 kat, da bi povecali prekrvlienost

• Uesno sponko skrbn o pripnite na va so uesno mecico in poiscite na-jugodnejso tocko za zajem signala (simbol srca zaene utripati brez prekinite)
• Ne vadite neposredno pod močnim sevanjem svetlobe, npr. neonsko svetlobo, halogensko svetlobo, Žarometom, sončimi Žarki.
• Popolnoma prepreci tresenje in majavost usesnega senzorja, vkljucno s kablom. Kabel vedno pritrdte v svoja oblacila s pomoćjo sponk, ali

se bolje - pritrdite ga na czelni trak.

S prsnim trakom

Upostevaje pripadajoca navodila.

Motnje v prikazu srncega utripa

Preverite napetost baterij elektronike in prsega pasu.

Motnjepri vadbenem rauchunniku

Zapišite si stanje kilometrov. Če se vadbeni računalnik obnasa nenavadno, odstranite baterije, preverite napetost baterij in vstavite nove. Pri menjav i baterij se izbrisejo skupni kilometri.

10. Navodila za trening

Za vaso varnost

Pred začetkom vadse posvatujte z osebnim zdravnikom, ali vase zdravje omogoca vadbo s to napravo. Zdravniški izvidi najBODY osnova za sestavljanje vasega programa vadbe. Napačna ali prekomerna vadba je lahko skodljiva za zdravje. To sobno kolo je narejeno posebej za prostocasne sportnike.

Zelo je primerno za vadbo srca-srncega obtoka.

Vadbo sestavite metodično po načelih vždržljivostne vadbe. S tem bodo povzročene predvsem spremembe in prilagoditve pri sistemu srce-krvni obtok. Sem stejejo znižanje utripa med odmorom in utripa med obremenitvijo.

Tako ima srce vecsca, da napolni srncne prekate in za prekrvitev srcnih miisic (prek koronarnih arterij). Nadalje se povec globina vdiha in kolicina zraka, ki jo lahko vdiehate (vitalna zmogljivost). Ostale positivne spremembe se dogajao v sintemu presnove. Da bi dosegli te positivne spremembe, morate vadbo nacrrovati po dolocenih smernicah.

O intenzivosti yadbe

Intenzivnost se pri vadbi s sobnim kolesom uravnava po eni strani s frek venco stopanja na pedale in po drugi strani prek upora stopanja na pedale. Upor stopanja na pedale doloca tisti, ki vadi in sicer z nastavitijo moci na krmilinem drogu. Nenehno morate paziti, da je pretiravate glede intenziv-nosti in preprecite preobremenite. Napacna ali prekomerna vadba je lahko skodljiva za zdjavje.

Zato med vadbo nenehno preverjaje na podlagi frekvence utripa, ali ste pravilno dolociti intenzivnost vadbe. Osnovno pravilo za primerno frekvenco utripa je:

180 manj starost

Iz tega sledi, da njn pr. 50 let stara oseba oblikuje vzdrljivostno vadbo s frekvenco utripa 130.

Stevilni priznani sportni zdravniki so kot ugodna ocenili priporocila za vadbo na podlagi teh izračunov. Po njih morate frekvenco stopanja in upor stopanja pri vadbi dolociti takao, da dosezete vašo optimalno frekvenco utripa v skladu z zgoraj zapisanim osnovim pravilom.

Ta priporocila zadevajo le zdrave osebe in ne veljajo za bolnike s tezavami srca in srcnega obtoka!

O obsegu obretenive

Zacetnik stopnjuhe obseg obremenitve vadbe le postopoma.

Prve vadbene enote naj bodo relativno katke in zgrajene po intervalih.
Športni zdravniki menijo, da kot positivne za fitnes primerni naslednji faktorji obretenite:

Pogostost treninga Trajanje treninga

dnevno 10 min

2-3 x tedensko 20 - 30 min
1-2×tedensko 30-60min

Zacetnikajne zaenjago z vadbenimi enotami 30-60 minut.

Vadba začetnikov je lahko v prvih 4 tednih koncipiran na naslednji način:

Pogostost treninga Obseg enote treninga

1.teden

3 x tedensko 2 minut treninga

1 minuta odmor za gimnastiko
2 minut treninga
1 minuta odmor za gimnastiko
2 minutifreninga

2.teden

3 x tedensko 3 minuti Treninga

1 minuta odmor za gimnastiko
3 minut treninga
1 minuta odmor za gimnastiko
2 minut treninga

3.teden

3 x tedensko 4 minuti treninga

1 minuta odmor za gimnastiko
3 minut treninga
1 minuta odmor za gimnastiko
3 minut treninga

4.teden

3 x tedensko 5 minut treninga

1 minuta odmor za gimnastiko
4 minut treninga
1 minuta odmor za gimnastiko
4 minut treninga

K osebni vadbeni dokumentaci jahko dosezene vrednosti pri vadbi vnesete v tabela zmogljivosti.

Pred in po vadbeni enoti je pribl. 5-minutna telovadba namenjena ogre-vanjij oz. ohlajevanju. Med dvema vadbenima enotama nj bo en dan brez vadbe, ce imate v nadaljevanju poteka raje 3 kat tedensko vadbo 20-30 minut. Sicer pa nic ne nasprotuje dnevni vadbi.

Potek gibanja (ergometer)

Potek gibanja ergometra je ze dolocen z elipticnim vrtenjem stopalnih povrsin in ulezajenja oprijemalnih drogov.

Kljub temu morate upostevati nekaj tock:

Pred treningom vedno pazite na pravilno sestavljanje in postavitev na-prave.
Pri stopanju na napravo, mora biti ena stopalna povrsina v najnizje, druga pa v najvisjem položaju. Z obema rokama se primite oprijem-nih drogov in stopite najprej na najnizjo stopalno povrsino. Pri sestopanju razbrenimene najprej zgornjo stopalno povrsino.
- Stopalne povrsine si nastavite tak, da boste imeli optimalno razdaljo do oprijemnih drogov; pri tem pazite, da bodo noge dovolj oddaljene od oprijemnih drogov.
Vadite s primernimi sportnimi cevli in pazite na varno stojo na stopalni h povrsinah.
Ne vadite prostoročno. Če Želite izvajati vaje za spodnji del telesa, se med gibljivima oprijemalnima drogovomā trdno oprimite ročajev.
Pazite na enakomeren, zaokrozen potek gibov.
Med vadbo izvajite na stopalnih povrsinah razlne gibe naprej in nazaj, da bi na razlne nace obremenjevali misice na nogah in zadnjici.

Med rednimi vajami lahko povecujete vzdrlzijvost, moc in s tem tudi dobro pocutje. Uspeh vadbe boste optimirali z zdravim nacinom ziviljenja, ki ga doloca uravnotezeno, polnovredno prehranjevanje.

Datum

Stopnja obremenitve

Razdalja (km)

Cas (min)

P1

P2 ocena

Fitt